Če bi me kdo vprašal, katero stvar sem v življenju najbolj podcenjevala, bi brez razmišljanja rekla, da je to naglavna svetilka. Dolga leta sem jo povezovala samo s planinci in jamarji, nikakor pa ne s svojimi vsakodnevnimi opravili. Potem pa je prišla tista famozna noč, ko je v hiši zmanjkalo elektrike ravno medtem, ko sem pekla pecivo za rojstni dan. V temi, brez prostih rok in s pol pečice testa, ki je pretilo, da se bo sesedlo, sem končno dojela, zakaj ljudje prisegajo nanjo.
Sosed mi je naslednji dan posodil svojo. Ko sem si jo prvič nadela, sem se počutila malce neumno, a ko sem ugotovila, kako osvobajajoče je imeti obe roki prosti, sem se začela spraševati, zakaj si je nisem omislila že prej. Naglavna svetilka mi je pomagala najti varovalke, pospraviti kuhinjo in nadaljevati z delom, brez da bi si petkrat podrla telefon s šanka, ker sem ga poskušala uporabiti kot svetilko.
Najbolj se mi je vtisnila v spomin jesenska sezona, ko smo doma urejali drva. Vsako leto nas je tema ujela prej, kot smo pričakovali. A letos je bilo drugače. Partner je delal pri traktorju, jaz sem zlagala drva, in zahvaljujoč temu, da je naglavna svetilka osvetlila vsak kot, je šlo vse hitreje in brez nepotrebnega obračanja narobe obrnjenih hlodov.
Čez čas sem ugotovila, da jo uporabljam še pri drugih opravilih. Pri večernem teku, ko je cesta slabo osvetljena. Pri popravilu omare, kamor nikoli ne seže naravna svetloba. Pri kampiranju, ko iščeš stvari v nahrbtniku, brez da bi zbudil vse ostale. Postala je del mojega malega kompleta stvari, ki jih vzamem s seboj skoraj povsod.
Zdaj, ko me kdo vpraša, ali se splača investirati v dobro naglavno svetilko, vedno odgovorim enako. Absolutno. Majhna, lahka, nepretenciozna stvar, ki ti v ključnih trenutkih reši dan. In čeprav jo kupiš zaradi ene situacije, se kmalu izkaže, da ti prav pride v nešteto drugih. Naglavna svetilka je postala moj pomočnik, ki ga ne dam več iz rok.…