Sanjski Mercedes parkiran pred hišo

Po napornem delovnem dnevu se zvečer kar hitro spravim v pižamo.

Hitro tuširanje in umivanje zob in že v pižami ležim pred televizorjem in z daljincem v roki brskam po številnih televizijskih kanalih. Kaj pomaga dvesto programov, če pa v četrtek zvečer nimaš kaj gledat, nič pametnega na televiziji. Same stare že pogledane oddaje in filmi. Ustavim se na že sto krat pogledanem filmu o dirkaških avtomobilih.

Sanjski Mercedes parkiran pred hišo

Zdržim dobrih petnajst minut in že se pogreznem v spanje. Zdaj pa nastopijo sanje. Zbudim se oblečen v dirkaški kombinezon srebrne barve, polepljen z nalepkami sponzorjev. Sedim na usnjenem stolu v garaži, srebrno siva čelada je zraven mene na polički. Mirno sedim in opazujem mehanike, ki hitijo še z zadnjimi nastavitvami na mojem dirkaškem avtu. Na zadnjem oknu je velika nalepka Mercedes. Spolirana pločevina se prav lepo blešči v sončnih žarkih. Kot da sem v drugem svetu, na drugem planetu. Vse je tako lepo in pravljično. V garaži nežno zazvoni zvonec. Čas je. na glavo poveznem čelado, na roke namestim rokavice in sedem v svoj Mercedes. Pritisnem gumb in motor nežno zabrenči pod pokrovom motorja. Rahlo pritisnem na stopalko za plin, zaprem oči in slišim zvok motorja kako se oglasi z močnim glasom. Prava zverina je pod pokrovom motorja, Mercedes se je potrudil in res pripravil odličen avto za dirko. Počasi zapeljem iz garaže v ogrevalni krog. Po stezi vijugam sem in tja, da ogrejem še gume pred letečim štartom. Adrenalin narašča. Temperatura motorja na tekmovalni ravni, gume segrete, srčni utri na sto petdeset utripov v minuti, Mercedes se odlično odziva na vsak moj obrat volana. Še zadnji ovinek in pred nami bo dolga ciljna ravnina. Stopalko za plin pohodim do konca, avto kar poskoči.

Leteči štart je uspel. V prvi ovinek zapeljem po idealni liniji in na naslednjo ravnino pridem kot prvi. V stranskem ogledalu zagledam dim in dele dirkalnikov kako letijo po zraku. V tem trenutku se zbudim, pogledam okrog sebe.

Ah, doma sem. Ura je polnoč, ugasnem televizor, pogledam skozi okno, moj Mercedes je parkiran na parkingu pred hišo in se spravim v posteljo.…

Ker je bil izrečen pregled kolonoskopija, seje odločila, da bo spremenila način življenja

Zunaj je lep sončen dan, kar pa bi bilo že za pričakovati, saj so se topli in poletni meseci že zdavnaj začeli. Kot vsako leto, pa smo se tudi letos dobile s prijateljico, ki živi v Angliji. Še vedno ima starše tukaj, v Sloveniji, zato pa se še vseeno na vsake toliko časa tudi vrne in pride obiskati še stare prijatelje. Tako sem si rezervirala, da bom dan preživela s prijateljico, ki jo res poredko kdaj vidim.

Dobile smo se že zjutraj na kavi, v mestnem kafiču, ki je znan po zelo dobri kavi. Tako smo si privoščile cel zajtrk in si poleg kave naročile še spremuto in rogljiček. Jaz sem si izbrala čokoladnega, ona pa marmeladnega. Res je bilo lepo in mirno jutro, še posebej pa je bil lep razgled na morje. Tako smo si izmenjale nekaj prvih besed, ki so se nama dogajale zadnji teden. Tako sem ji jaz povedala za prenovo stanovanja, ona pa mi je zaupala da se je njen zdravnik odločil, da ji bo predpisal pregled kolonoskopija ter ji tako določil termin, da bo prišla čimprej na vrsto. Povedala mi je, da se je tega pregleda za kolonoskopijo kar precej ustrašila, zato se je odločila, da bo začela z jutranjo telovadbo, pa tudi njeno žuranje, bo za nekaj časa dala stran, saj je znala popiti kar dosti alkohola ob vikendih. Rekla, je, da to dela že zadnji mesec in da se boljše počuti, ter da žurk ob vikendih sploh več ne pogreša, saj si je poiskala drugo zaposlitev, da preusmeri pozornost in da izkoristi vikende kako drugače. Ta pregled kolonoskopija ji je res dal malce za mislit.

Saj že kar nekaj časa ima probleme z želodcem, vendar dokler ji zdravnik ni omenil pregled kolonoskopija, se ni pustila motiti in zadeve ni jemala resno. Tako pa je, šele naslednji teden, ravno ko se bo vrnila nazaj v Anglijo bila na vrsti za pregled. Sicer se vseeno malce boji, ker je slovensko hrano res pogrešala, in zato poje tudi kakšen kos potice več. Tako smo še naprej klepetali in uživali na sončku in v vonju po morju.

Ker je bil izrečen pregled kolonoskopija, seje odločila, da bo spremenila način življenja

Prvič sem interaktivni zaslon zasledila na enih predavanjih

Prvič sem interaktivni zaslon zasledila na enih predavanjih

Bila sem na predavanju, ki je potekalo v veliki dvorani, ki je bila dvignjena, kot v gledališču. Vsedla sem se nekam na sredino, dala telefon na tiho, vzela svojo beležko, lih če se mi bo zdela kaj zanimivega za si napisat, in počakala da začnejo z predavanjem.

Seveda se vedno za čisto vsako dejavnost potrebni tudi tisti zamudniki, in pa tisti ki pridejo notri, ko se je že vse začelo. Ampak k sreči, tisti dan nisem bila med njimi, saj je predavateljica zelo očitno zavijala z očmi, ko so jo zmotili trije fanti, ki so prikapljali eden za drugim, na pet minut. Končno, je končala z uvodom, in začela predavat bolj zanimive stvari, nakar je prižgala interaktivni zaslon, ki je bil za njo. Res nisem vedela, da tudi to že obstaja danes, saj ko sem še hodila v šolo, takšnih pripomočkov in orodij še ni bilo. Sicer je interaktivni zaslon načeloma uporabljala samo za njene prezentacije, a ko je mogla dat kakšen slajd naprej ali pa na nazaj, je kar upravljala z dotikom. Tako sem se spomnila, kako je bilo to preprosto, medtem ko smo mi mogli v šoli brisat tablo in smo stalno kihali od krede.

Prav tako sem opazila, da ima v roki pisalo, ki pa mislim, da je bil tudi za interaktivni zaslon, in je pravzaprav z njim klikala na tiste gumbe. Tako je prišla do poglavja, ki je bilo malce bolj kompleksnejše, da je odrla aplikacijo za risanje, in nam z pisalom, kar narisala miselni vzorec na interaktivni zaslon, da smo si lažje predstavljali, o čem nam je razlagala. Začela sem razmišljati, kako je interaktivni zaslon zanimivo orodje, in kako prav bi nam prišel na delovnem mestu, saj bi tako lahko bili vsi bolj atraktivni in vpleteni v sestanke in razgovore, ter tudi predstavitve bi bile bolj kvalitetno izpeljane. Tako sem se probala neopazno stegniti pogled na interaktivni zaslon, da bi videla katere blagovne znamke je, in tako sem si jo pripisala v svojo beležko, z pomišljajem – interaktivni zaslon.…

Kasko zavarovanje avta pri nakupu novega vozila

S prijatelji smo se po končanem treningu malega nogometa odpravili na pijačo na teraso bližnjega lokala. Jure je načel temo zavarovanje avta, saj je pred kratkim kupil nov avto, ki ga je moral zavarovat. Občutek je imel, da je agent malce izkoristil njegovo nevednost, ko se je odločil skleniti pogodbo za kasko zavarovanje avta. Kasko pa je bil nujno potreben, ker je kupoval avto na leasing in je zato tako zavarovanje obvezno.

Kasko zavarovanje avta pri nakupu novega vozila

Skupna cena se mu je zdela bistveno previsoka. Ko je soigralec Borut slišal koliko denarja mu je pobral agent, se je samo prijel za glavo, saj je za zelo podobno zavarovalno polico sam plačal pol manj. Sicer so vsi priporočali kasko zavarovanje avta, saj nikoli ne veš kaj se ti lahko zgodi in  stroški popravila lahko potem dosežejo tudi trikratno vrednost kasko zavarovanja.

V mojem primeru recimo, se je kasko zavarovanje avta povrnilo za vsa leta odkar vozim novejša vozila. Dva krat so mi avto poškodovali na parkirnem prostoru in pa srno sem zadel na magistralni cesti in če ne bi imel sklenjenega kasko zavarovanje avta, bi mi pošteno osušilo denarnico.

Počasi smo Jureta le nekako omehčali. Pokazal nam je še zavarovalno polico. Ugotovili smo, da plačuje polno ceno brez nobenih popustov in bonitet. Do zdaj so bili vsi avtomobili, ki jih je vozil, pisani na partnerko, zato so vsi popusti in bonitete pripadale njej. Ker pa je leasing za avto tokrat sklenil on, je moral avto tudi zavarovati. Plačati je moral enako kot, da bi bil še vedno mladi voznik.

Oddahnil si je, saj mu je bilo zdaj končno jasno zakaj je znesek na zavarovalni polici tako visok. Zdaj vsaj ve, da ga zavarovalni agent ni prenesel naokoli.…

Volk, električni pašni pastir in ovca

Družabni vikend s sošolci in sošolkami iz osnovne šole gre počasi h koncu.

Za zadnji dan našega druženja je planiran planinski izlet na bližnjo goro. Malo pod vrhom je čudovito jezero, cilj naše planinske odprave. Izbrali smo ta izlet, ker ni preveč fizično naporen, markirana pot bi nas do jezera pripeljala v dobrih dveh urah, mi planiramo, da bomo v treh urah pri jezeru. Zjutraj po zajtrku se zberemo pred kočo, našo planinski vodniki nam podajo potrebne informacije o izletu. Posebej nas opozorijo, da je kopanje v jezeru strogo prepovedano, zaradi ohranjanja naravnega ekosistema, dovoljeno je samo namakanje nog do višine kolen. Povejo tudi, da je ob večini dela poti nameščen električni pašni pastir, previdno z njim, ker je pod napetostjo. In krenemo. Za planinskim domom zavijemo desno na ozko pot, mulatjera se imenuje. To je pot narejena v času prve svetovne vojne, narejena kot oskrbovalna pot za vojake, ki so bili po vrhovih gora. Po teh poteh so jim s pomočjo konjev, oslov in mul dostavljali hrano, orožje in še in še. Počasi se dvigamo, meter za meter. Kolona po dva v vrsti, kot v šoli, ko smo šli na atletski poligon, glasno klepeta, zato prvi planinski vodnik malo pospeši korak. Hitro se pozna rezultat, kolona se kot kača vije proti cilju, v tišini, da je slišati samo naše korake in pa petje ptic v grmovju, ki raste po pobočju. Nekdo nehote prime za električni pašni pastir in zatuli.

Volk, električni pašni pastir in ovca

Kolona se ustavi, kar dobro ga je speklo po dlani. Samo naslonit se je hotel in malo počivat, pa je zgrešil steber, na katerega je pritrjen električni pašni pastir in je prijel direktno za žico. Varovanje pred volkovi pač zahteva, da je električni pašni pastir vedno pod napetostjo, da je živina v ogradi na varnem. Malo pred jezerom pa se ograja na katerem je električni pašni pastir umakne in velik širok zelen travnik se odpre pred nami, na sredini pa čudovito jezero.

V njegovi mirni gladini pa se vidi odsev vrha gore za njim.

Prelepo.…

Kuharski mojster v naši kuhinji

Prišel je neparni sedemnajsti teden tega koledarskega leta. To pomeni, da je kuhinja in vsa opravila v njej ta teden v moji domeni. Neparni tedni zame in parni tedni zanjo. Tako sva dogovorjena in stvar funkcionira kot je treba.

Danes je ponedeljek in izbral sem jed z imenom teriyaki losos s kokosovim rižem in mangovo salso. Vrtenje kuhalnici po kuhinji mi ni tuje in v bistvu prav uživam v kulinariki in kuhanju. Še enkrat preverim, če so vse potrebne sestavine v domačem hladilniku in že začnem z čaranjem. File lososa s pomočjo kuhinjskega čopiča fino na debelo premažem z marinado, med tem se je sezamovo olje že segrelo in lososa na obeh straneh hrustljavo zapečem, nakar še enkrat premažem z marinado. Med pečenjem lososa se je pripravljal tudi kuhan riž v kokosovem mleku. Zdaj samo še mangovo salso pripravim. V veliko skledo za solate na majhne koščke narežem mango, papriko, čebulo na drobno sesekljam, zraven še stisnem sok limete in pa nekaj vejic peteršilja. Vse skupaj še začinim s soljo in poprom ter dobro premešam. Omamne vonjave so napolnile stanovanje. Pripravim še mizo v jedilnici. Skrbno na mizo postavim velike krožnike, zraven na papirnati prtiček položim še vilice in nož, na drugo stran krožnika pa vinski kozarec. Danes bom zraven kosila postregel rdeče vino, malo peneče, takšno, ki ga naravnost obožujeva. Kosilo bo skoraj pripravljeno. Med tem, ko čakam da sedeva za mizo, še pospravim vso umazano posodo v pomivalni stroj, ne pozabim na tabletko in ga vklopim, da bo med tem, ko bom jaz užival v kulinaričnih dobrotah, pomil posodo namesto mene.

Zanimivo, čas priprave današnjega kosila je bil približno ena ura, kosilo pa sva pospravila v pičlih petnajstih minutah. Še pomivalni stroj ni opravil svojega dela, tako sva bila hitra.

Kuharski mojster v naši kuhinji

Kožni rak je definitivno tema, ki se je marsikdo prestraši

Ko sem se po res zelo dolgem času dobila s prijateljico, mi je ta imela zelo veliko za povedat. Povedala mi je, kaj vse je novega v njenem življenju in ni bilo vse tako lepo. Omenila mi je tudi besedo kožni rak. To je definitivno beseda, ki je nisem želela slišati iz njenih ust, a hkrati je bila ona zelo pozitivno. Rekla mi je da je res zelo vesela, da je to odkrila tako hitro, ker drugače bi prišlo do raznih komplikacij.

Kožni rak je še vseeno zelo srhljiva beseda, saj nikoli ne vemo, v kateri fazi je in kje se sploh nahaja. Kožni rak je tudi nekaj, kar lahko zelo težko najdemo. Če dobro pomislimo, je lahko eno navadno znamenje na tvojem telesu nek prvi znak kožnega raka. Tudi jaz sem bila že velikokrat pri zdravniku in čisto vsakič mi je rekel, da moram opazovati eno znamenje, za katerega misli, da se veča. Seveda sem se tudi jaz prestrašila, ampak smo na koncu ugotovili, da to ni nič takšnega in da ne gre za kožni rak. Moja kolegica pa te sreče na žalost ni imela, saj je imela neko znamenje, ki se v roku ena leta res močno povečal. Šla je k zdravniku in zelo hitro ji je ta izrekel besede kožni rak. Ona se je na začetku res močno prestrašila, ampak je potem z dodatnimi preiskavami ugotovila, da je ta kožni rak v res začetni fazi in da ne bo nekega večjega problema, ko bo prišlo do odstranitve. Seveda sem bila zelo vesela, ko sem slišala te besede in povedala mi je tudi kdaj ima datum za odstranitev. Vprašala sem jo, če potrebuje kakršnokoli pomoč in če želi, da grem z njo. Rekla je da ima partnerja, s katerim bo šla na ta poseg in da mi bo sporočila, ko bo za konec. Seveda sem bila zelo vesela, ko sem videla, kako pozitivno mi je govorila o teh stvareh, saj mi je dala nek znak, da me ne rabi biti strah.

Kožni rak je definitivno tema, ki se je marsikdo prestraši

Študentska prehrana je za vsakega študenta zelo pomembna

Skozi svoja študentska leta, sem skoraj vsak dan hodil na kakšen študentski obrok. To pa zato, ker sem kot študent imel subvencijo za študentsko prehrano, kar pa je pomenilo, da sem se lahko prehranjeval po zelo ugodni ceni, zaradi študentskih bonov.

Študentske bone pa je dobil vsak študent, ki je vpisan v študij, torej da ima status študenta. Ti boni pa so bili odlični za študentsko hrano, saj so mi omogočali, da sem se lahko prehranjeval po zelo ugodni ceni, saj je en bon imel vrednost tam nekje okoli 5 evrov. To pa je pomenilo, da sem na veliko mestih, ki so nudila plačilo z boni, jedel kar zastonj, kar pa mi je skozi moja študijska leta, prihranilo kar nekaj denarja. 

Na nekaterih mestih, kjer pa sem se lahko nekoliko bolje najedel, saj sem dobil celi obrok, pa sem poleg študentskega bona, moral še malo doplačati, vendar to ni bil problem, saj sem se lahko nato res konkretno najedel.

Študentska prehrana je za vsakega študenta zelo pomembna

Študentska prehrana, oziroma študentski boni pa so delovali tako, da sem vsak mesec dobil novih 20 bonov, ter v kolikor jih nisem porabil, so se mi prišteli v naslednji mesec. No te bone pa sem lahko koristil vsak dan in sicer enkrat na 4 ure, od sedme ure zjutraj, pa do devete zvečer. Ker pa sem imel vsak mesec, oziroma sem vsak mesec dobil novih 20 bonov, pa sem se lahko na kakšen obrok, oziroma na študentsko hrano, odpravil vsak delovni dan enkrat. Ker pa nisem hodil jesti vsak dan, oziroma so se mi med kakšnimi počitnicami in pa med izpitnim obdobjem, boni nabrali, pa je to pomenilo, da sem se lahko velikokrat odpravil na študentsko hrano tudi po dvakrat na dan.

No tako pa je bila študentska hrana res super, saj mi je omogočala, da sem lahko prihranil kar nekaj denarja. …

Po tehtnem premisleku sem se le odločila za dvig dojk

Ponosna sem na to, da sem rodila štiri otroke, ki so moj ponos in veliko veselje. Sedaj se bližam petdesetim in še vedno dobro izgledam, motijo me edino moje dojke, ki so od veliko dojenja, dojila sem vse štiri otroke, povešene. Že dolgo se odločam za dvig dojk, pa se nikakor ne morem odločiti za ta poseg. Pozna se, da sem malo starejša generacija in včasih je bil dvig dojk nezaslišano dejanje in čeprav vem, da danes ni več tako, imam kljub temu v sebi zavoro.

Z možem imava tri sine in hčerko, hčerka jih bo kmalu trideset in se zelo dobro razumeva. Zadnjič sva se pogovarjali o lepotni kirurgiji in zaupala sem ji, da me mika dvig dojk, da pa se nikakor ne morem odločiti. Hčerka me je pri tem povsem podprla, rekla je, da se ji zdi to nekaj povsem normalnega, da danes to veliko žensk naredi in je to postal že rutinski poseg. Videla je, da pri sebi dvomim, zato mi je nežno dejala, da je zelo pomembno, da sem zadovoljna sama s sabo in če imam občutek, da mi bo dvig dojk pri tem pomagal, ne vidi nobenega razloga zakaj ne.

Po tehtnem premisleku sem se le odločila za dvig dojk

Nato se je skrivnostno nasmehnila in predlagala, da za moj petdeseti rojstni dan povabljenim povem, da namesto daril zbiram denar za posebno razvajanje, kar zame tudi bo. Z zbranim denarjem si bom privoščila dvig dojk, kar pa lahko povem samo mojim bližnjim, saj je najbolj pomembno, da bom s tem sama zadovoljna. Ideja mi je bila všeč in vesela sem bila, da me je hčerka podprla. Mož mi je pred tem že večkrat rekel, naj naredim kot sama najbolj čutim, da je prav in da me podpira v vsakem primeru.

Po pogovoru s hčerko pa sem se dokončno odločila in upam, da odločitve ne bom obžalovala.…

Serum za rast trepalnic in njegovi učinki

Če še niste nikoli preizkusile kakšnih serumov, vam lahko opišem mojo izkušnjo, kako mi je serum za rast trepalnic pomagal. Nekaj časa nazaj sem začela opažati, kako so se moje trepalnice spremenile. Vedno, ko sem si zjutraj namazala trepalnice, sem bila prav vesela, ker sem imela res goste in dolge trpalnice. Kasneje pa se mi je zgodilo to, da po mazanju trepalnic tega nisem videla več. Začela sem spraševati prijateljice, če se jim je to že zgodilo, pa so mi povedale za serum za rast trepalnic. Najprej priznam, da sem jih poslušala na pol, ker enostavno v serum za rast trepalnic nisem verjela. Tako nisem prav nič spremenila, moje trepalnice pa so postale tanke in redke. 

Serum za rast trepalnic in njegovi učinki

Prišla sem do točke, ko sem vedela, da tako naprej ne bo šlo. In kaj sem naredila? Obupana sem šla v kozmetično trgovino po serum za rast trepalnic. Seveda sem bila postavljena pred pravi izziv, kajti ponudba teh serumov je velika. Tako sem se odločila, da kupim najdražjega, ker sem sklepala, da je najdražji tudi najboljši. Lahko vam povem, da sem kupila pravega. Po nekaj tednih uporabe, so se moje trepalnice zgostile. Ko sem opazila razliko, sem serum za rast trepalnic uporabljala še naprej. Tako so moje trepalnice danes spet dolge in lepe. Kako srečna sem, da sem dobila nazaj moj lep pogled. To pa samo zaradi seruma. Ne znam vam povedati drugače, ampak meni osebno je serum za rast trepalnic resnično pomagal. Je pa res, da sem izbrala dragega in nisem izbirala med poceni serumi. 

Nekako je zame bila cena tista odločilna, da sem se odločila, kateri serum za rast trepalnic bom uporabila. Mogoče to pomaga tudi vam, da boste izbrali pravi serum. Vsak se odloči po svoje. Jaz sem se odločila prav in sem vesela, da so moje trepalnice spet lepe, dolge in goste. …